Goriško oljkarsko društvo (GOD) je bilo ustanovljeno 11. 10. 2001 na kmetijsko – živilski šoli v Šempetru pri Gorici. V društvo smo povabili pridelovalce, predelovalce in ljubitelje oljk.
Prvi upravni odbor Goriškega oljkarskega društva so sestavljali: mag. Miha Lipušček – predsednik, Jože Testen – podpredsednik, Doroteja Golob – tajnica, Andreja Glavan – članica (ravnateljica KŽ šole) in Žarko Leban – član. Za sedež društva na strokovni šoli smo se odločili zaradi sorodnosti v dejavnostih obeh ustanov. Šola se je leta 2007 pripojila k Šolskemu centru Nova Gorica ter se tudi preimenovala v Biotehniško šolo Šempeter pri Gorici.
Goriško oljkarsko društvo svojim članom pomaga pri dostopu do znanja o primernosti terenov za sajenje oljk, o času in načinu sajenja, o sortah oljk, pripravi in obdelavi oljčnika, gnojenju in varstvu pred boleznimi in škodljivci, o času in načinu obiranja, o predelavi oljk in shranjevanju olja, o trženju pridelka in drugo. Od Društva člani lahko pričakujejo, da jim organizira strokovna predavanja, oglede, strokovne ekskurzije in srečanja. Pomembna dejavnost Društva je tudi organizacija in priprava degustaciji in ocenjevanj oljčnega olja ter udeležba na raznih tekmovanjih. Značilnost današnje človeške populacije je vedno višja zgornja starostna meja, vedno večji delež starejših ljudi, vedno ožje razmerje med zaposlenimi in tistimi v tretjem življenjskem obdobju. Tudi ta del populacije mora nekaj početi. Samo knjige, časopisi, radio, televizija, karte, šah, trimčkanje, gostilne najbrž niso prava rešitev.
Ob ustvarjalnem delu, kar gojenje rastlin (oljk) gotovo je, je možno doživljati mnogo lepih ur, da o materialnih koristih niti ne govorimo. Geografske razmere in posestna struktura nam omogočajo pridelovanje najboljših oljčnih olj. Znano je namreč, da praviloma najseverneje rastoče oljke, dajo najboljše olje. Drugi pogoj za pridelavo vrhunskega olja je čimprejšnja predelava po obiranju. In majhne parcele gredo temu na roko. Poleg prizadevanja za čim večjo samooskrbo s kvalitetno hrano (ekstra deviško oljčno olje in drugo), ima saditev oljk na opuščenih vinogradih, travnikih, njivah. . . veliko vlogo tudi pri ohranjanju kulturne krajine. Prizadevanja za ohranjanje obdelovalnih površin so tudi na pomembnem mestu v delovanju oljkarskega društva.
V začetku leta 2016 je imelo Goriško oljkarsko društvo 190 članov. Ocenjujemo, da imajo posajenih okrog 30.000 oljk, kar pokriva okrog 90 ha površine po Vipavski dolini, Goriškem (Spodnjem) Krasu in na bregovih srednjega toka Soče (brez Goriških Brd).
